Ob dnevu Zemlje, 22. aprila, smo se v vrtcu pogovarjali o našem planetu. Otrokom smo povedale, da naša Zemlja praznuje in skupaj smo razmišljali, kakšno darilo bi  ji lahko podarili. Otroci so hitro prišli do lepega sklepa – Zemlji lahko pomagamo tako, da jo očistimo odpadkov. Z velikim navdušenjem smo se podali v akcijo. Opremljeni z vrečami za smeti in rokavicami smo se odpravili v bližnje naselje ter na jaso in v gozdiček ob njem. Med sprehodom smo našli kar nekaj odpadkov, ki smo jih skrbno pobrali in pospravili v vreče. Otroci so pri delu sodelovali z veseljem in odgovornostjo ter pokazali veliko skrb za naravo. Za prijetno presenečenje je poskrbela mamica iz naše skupine, ki nam je pripravila malico, da smo si nabrali novih moči pred vrnitvijo v vrtec. Ob koncu dneva so bili otroci ponosni nase, saj so s svojim trudom pomagali očistiti okolje in Zemlji podarili lepo darilo. Zapisala: Tjaša Hohkraut Hönn

Otroci skupin Srnice in Medvedki smo se odpravili na čudovit izlet v Arboretum Volčji Potok, kjer smo preživeli dan, poln doživetij, raziskovanja in igre. Najprej smo se podali na sproščen sprehod skozi park vse do ribnika. Tam smo z velikim zanimanjem opazovali ribe koje in želve rumenovratke, sramežljive race mlakarice pa so se skrile pred našimi očmi. Ob ribniku je otroke navdušil tudi slap, ki so ga z zanimanjem opazovali. Pot smo nadaljevali skozi park, kjer so nas pričakali mogočni dinozavri, ki so v otrocih vzbudili pravo radovednost in občudovanje. Sledil je obisk igrišča, kjer so se otroci lahko popolnoma sprostili in prepustili igri. Z velikim veseljem so preizkušali zip line, se spuščali po toboganih, skakali na trampolinih ter se spopadali z različnimi gibalnimi izzivi. Pri tem so razvijali svoje spretnosti, pogum in vztrajnost. Za prav posebno doživetje smo se na koncu še popeljali z vlakcem skozi park. Med vožnjo smo občudovali naravo v pomladnem prebujanju, opazovali raznolike rastline ter vonjali čudovite cvetove, ki so napolnili zrak s prijetnimi dišavami. Po okusnem kosilu smo se prijetno utrujeni, a polni lepih vtisov in novih doživetij, vrnili na avtobus ter se odpravili proti vrtcu. Izlet nam bo še dolgo ostal v lepem spominu. Zapisala: Tjaša Hohkraut Hönn

V okviru programa Kolesarčki, ki ga vsako leto izpeljemo s pomočjo sofinanciranja Občine Ribnica, so otroci skupin 5-6 let podali v svet prometa in varne udeležbe v njem. Najprej so spoznali osnovne prometne znake ter se pogovorili o pomenu varnosti na cesti. Svoje znanje so nato preizkusili v praksi – z vožnjo s poganjalci po pripravljeni progi na parkirišču pred vrtcem. Pri tem so bili zelo previdni in se trudili dosledno upoštevati prometne znake ter semafor. Na konkretni učni progi so se učili pravilnega vedenja v prometu, preizkusili pa so se tudi v varnem prečkanju ceste. Dejavnost je bila za otroke prijetna, zanimiva in poučna izkušnja, ob kateri so pridobili pomembna znanja za varno udeležbo v prometu. strokovne delavke zelenega kraka

Skupini Medvedki in Srnice smo gostili medicinsko sestro Anko Debeljak, ki je otrokom na prijeten in igriv način približala pomen ustne higiene. S pomočjo zanimive lutkovne  igrice o tem, kako si živali umivajo zobke, so tudi deklico Gajo spodbudile, da si je še ona z veseljem umila zobe.  Medicinska sestra je otrokom nazorno prikazala pravilno umivanje zob s pomočjo modela krokodila, pri čemer so otroci aktivno sodelovali – šteli so gibe, jih ponazarjali z rokami ter pozorno spremljali prikaz. Skupaj smo se naučili tudi novo pesmico »Moji beli zobki«, ki smo jo ritmično spremljali s ploskanjem in topotanjem.  Dejavnosti je popestrila še z igrami masaže. Ob koncu pa so otroci prejeli žig in delovni list z labirintom, ki so ga z veseljem reševali.  Obisk je bil poučen, zabaven in poln prijetnih doživetij, hkrati pa je otroke spodbudil k redni in pravilni skrbi za svoje zobe. Veselimo pa se že novih obiskov.  Vzgojiteljice iz skupin Medvedki in Srnice 

Dne 22. 1. so se Zajčki v sklopu sodelovanja s šolo prvič letos srečali z učenci 2. b razreda OŠ Ribnica. V telovadnici Športnega centra Ribnica smo se skozi zabavno ogrevalno tekalno igro in delo v parih hitro spoznali ter povezali. Mlajši in starejši otroci so odlično sodelovali, v gibalnih nalogah pa smo se prelevili v prave gozdne živali. Vesela, razigrana in polna gibanja je bila naša jutranja urica, po kateri so se Zajčki zadovoljni vrnili v vrtec, šolarji pa nazaj k pouku. Že zdaj se veselimo naslednjega druženja. Alen Vidervol in Vesna Prijatelj

V skupini Veveričke smo si popestrili veseli december še z nočitvijo v vrtcu. Zbrali smo se zvečer v naši igralnici in najprej prebrali pisma, ki so jih poslali starši. Otroci so jih bili zelo veseli in so si jih shranili pod vzglavnik. Izkoristili smo praznično vzdušje in čarobno okrašeno mesto Ribnica. Toplo smo se oblekli, posvetili smo v temno noč s svetilkami in se odpravili v iskat skriti zaklad. Na poti so nas čakale zanimive naloge, ki so nas pripeljale do zaklada – zlati gumbi za srečo. Otroci so gumbke skrbno shranili v svoje žepe. Malo utrujeni in z rdečimi lički smo ob praznični smrečici pojedli večerjo. Nato smo imeli še zabavo v pižamah, ki so se je otroci najbolj veselili. Na koncu je sledilo še iskanje zobnih krtačk po nahrbtnikih in primerjanje zobnih past v kopalnici. Ko so bili vsi zobki umiti, smo se ob pravljici umirili in se zazibali v spanec. Noč je minila mirno, kaj smo sanjali pa nas lahko sami vprašate. Zjutraj smo bili že zgodaj pripravljeni na nove dogodivščine. Veveričke s Katjo in Uršo

Otroci iz skupine Zajčki so dne 19.11 spoznavali dejavnosti, ki smo jih v okviru projekta Erasmus+ videli med sledenjem na delovnem mestu na francoskem Martiniku. V jutranjem krogu so opazovali jesensko listje ter se pogovarjali o njegovem nastanku, razkroju in pomenu trajnostnega ravnanja z naravnimi materiali. Po kotičkih so ustvarjali čebelji panj iz listja ter iz naravnih materialov sestavljali različna zaporedja. Poseben poudarek je bil na ponovni uporabi materialov in skrbi za naravo. V skupinskem delu so otroci iz naravnih materialov oblikovali veliko drevo. Spoznali so, kako lahko vsakodnevna dejanja prispevajo k varovanju okolja. Dejavnosti smo zaključili z razstavo njihove skupinske umetnine in kratkim pogovorom o tem, kaj so se naučili. Zapisal: Alen Vidervol dipl. vzg.

V  treh dneh smo skupina Zajčki v vrtcu uživali v kolesarskih dneh, ki so bili del projekta Mali sonček. Skupaj s policistom smo preverili kolesa, ali so varna in pripravljena na vožnjo. Spoznavali smo pravila varne vožnje in se pogovarjali o pomembnosti čelade. Vozili smo  spretnostni poligon, kjer smo pokazali, kako spretno vijugamo med ovirami in varno ustavimo. Na koncu pa smo z veseljem v knjižico Mali sonček nalepili sonček za uspešno opravljeno nalogo. ☀️🚲 Alen Vidervol, dipl.vzg.

Deželak junak je obiskal tudi Ribnico. Preko pogovora smo tudi našim otrokom predstavili namen obiska, razmišljali smo, česa vse nebi imeli, če nebi imeli denarja in v mošnjiček darovali kovančke. Vemo, da si otroci težko predstavljajo, da nekateri vrstniki res ne morejo na počitnice, ampak če se je vsakega izmed otrok to dejanje  dotaknilo samo za »konico mišjega repka«, smo naredili veliko.  Katarina Zupančič 

Otroci in vzgojiteljice iz skupine Srnice smo se za zaključni izlet odpravili v Ljubljano, v Prirodoslovni muzej. Že ime muzeja nam pove, da je v njem moč videti vsebine iz različnim naravoslovnih področij. Ob vodenju skozi različne dvorane smo se seznanjali s živim in neživim svetom, od pradavnine pa do danes. Ob slikoviti predstavitvi smo doživljali in spoznavali, da naš planet in deželo krasijo in bogatijo najrazličnejša življenjska okolja in  živalske vrste. Nad potovanjem med razstavami smo bili tako odrasli kot otroci izjemno navdušeni. Z občudovanjem smo vsrkavali vse zanimivosti, ki jih ponuja muzej in čas nam je prehitro minil.   Ob tem smo pridobili nadvse pomembno sporočilo, zakaj in čemu je potrebno varovati naravo in njene naravne danosti.  Izlet smo zaključili s sprehodom po mestnem središču ter se polni vtisov vrnili nazaj v Ribnico. 

Po poletnih počitnicah smo se odpravili v gozdiček, ki smo ga že lani obiskovali, z namenom, da pogledamo, kaj se v tem času dogaja v gozdu. Bili pa smo presenečeni, saj smo namesto gozdnih lepot našli veliko stvari, ki ne sodijo v gozd. Ker nismo imeli zaščitnih rokavic, smo obisk gozda opravili  še naslednji dan in imeli pravo čistilno akcijo. Bili smo uspešni in s svojim delom zelo zadovoljni.  Zapisala Katarina Zupančič

Skupno življenje različnih generacij  nas povezuje, nam daje zadovoljstvo in prispeva k kvaliteti doživljanja posameznega trenutka, dneva… V tednu otroka smo se v skupini Zajčki  pridružili akciji »Pokloni čas, polepšaj dan« in se spomnili starejših ljudi, ki jih dnevno srečujemo na sprehodih. Pogovarjali smo se, kaj delajo starejši, kje rabijo pomoč, kako bi jim lahko polepšali dan… Prebrali in tudi oblikovali  smo nekaj misli o starejših in jih zapisali na kartice. Na sprehodu pa smo te kartice podelili med starejše mimoidoče.  Prav tako smo pripravili tudi kartice za dedke in babice, ki so jim jih otroci odnesli domov – tudi njim so polepšali dan.  Tekst in foto: Katarina Zupančič 

V skupini SRNICE smo izkoristili prijetne jesenske temperature in dopoldanske urice posvetili rolanju za Mali Sonček. Otroci so se najprej privajali na rolerje na travnati površini, kjer so se spoznali z rolersko abecedo. Ko so osvojili osnovne veščine, so pogumno prestopili na asfalt in se seznanili s prvim rolerskim korakom. Z vajami na poligonu so razvijali in krepili svoje rolerske spretnosti ter pridobivali samozavest. Otroci so z veseljem sodelovali, upoštevali navodila vaditeljev in se ob tem odlično zabavali. Ta aktivnost ni le pripomogla k fizičnemu razvoju, temveč je tudi okrepila njihov občutek skupnosti in prijateljstva. Veselimo se nadaljnjih dogodivščin na rolerjih!

pravi Kekčeva pesem, katero smo otroci in vzgojiteljice iz skupin SRNICE in LISIČKE veselo prepevali na izletu v Kekčevo deželo. Na izlet smo se odpravili na topel septembrski torek, ko smo jo v jutranjih urah z avtobusom mahnili Kekčevi dogodivščini naproti. V Kranjski Gori smo se z »Bedanc busom« odpeljali na skrivnostno pot. Na gozdnih stezah in gorskih jasah smo srečevali glavne junake, ki so nas popeljali skozi pravljično dogajanje. Prisluhnili smo Bedančevemu smrčanju, in se izogibali njegovemu pohajanju po gozdu. Bolj smo se razveselili Mojce, s katero smo pred Bedancem bežali po skrivni poti, pa tudi Brinclja, ki nas je navdušil s svojo »bajto«, iz katere so se otroci spustili po skrivnem toboganu. Kekec nas je presenetil s spustom po jekleni žici ter skrivnim rovom, skozi katerega večkrat pobegne pred nevarnostjo. Ob koncu nas je pričakala še Teta Pehta, prijazna in polna modrosti. Postregla nas je s čajem iz zdravilnih zelišč in okusnim pecivom. Pred odhodom proti domu, so nas v gostilnici Kosobrin okrepčali s toplim kosilom in sladoledom. Prijetno utrujeni in polni vtisov smo se vrnili nazaj, v popoldanskih urah vrnili nazaj, v našo Ribnico.

Srnice smo vzele pot pod noge in se odpravile raziskovati naš kraj Ribnica na teren. Otroci so znali že veliko povedati o domačem kraju, poznali že veliko inštitucij, a kaj se skriva za njihovimi zidovi, je bila še neznanka. Zato smo potrkali na marsikatera vrata, ki so nam jih prijazno odprli. V gasilnem domu smo si ogledali vso opremo in njihova vozila ter splezali v najvišji tovornjak. V Rokodelskem centru smo si ogledali razstavo in oblikovali iz gline. V knjižnici videli zelo zanimive knjige, od najmanjše do največje,…in imeli pravljično urico. Vstopili smo tudi v šolo, kjer smo si ogledali razred, knjižnico, jedilnico in akvarij na »ta veliki« šoli. V zdravstvenem domu je bilo tudi zanimivo, od reševalnih vozil, laboratorija, ordinacije otroške zdravnice, pa vse do direktorjeve pisarne.  Med kolesarjenjem s policistom smo se dogovorili za obisk policijske postaje. Spoznali smo policijsko opremo in tudi kaj poizkusili, vstopili pa tudi v zapor in policijski kombi. V DSO redno zahajamo, kjer se igramo z varovanci, smo pa tudi nastopali. Sedaj tudi vemo, kje najti našega župana Sama Pogorelca, s katerim smo se podružili v njegovih prostorih. Bilo je zanimivo. To naše potepanje po Ribnici je dalo piko na I naši temi in nam pustilo veliko zanimivih, poučnih in zabavnih spominov. Najlepše se zahvaljujemo vsem za prijazen in topel sprejem! Vzg. Tatjana Merhar

Vrtec je kraj, kjer se začne magija otroštva, kjer domišljija in učenje rokujeta roko v roki, potem pa pride čas, ko otroci odrastejo, ko vrtec zamenja šola, igralnico učilnica, vzgojitelje učitelji… in čas je za novo poglavje v življenju.Prvi korak na novo pot so otroci naredili, 14.5.2024, ko smo se odpravili na obisk v šolo. Sprejeli sta nas učiteljici 1.c razreda Karin Žnidarčič in Mirjana Kous. Razkazali sta nam garderobo, nato pa njuni učenci tudi razred, šolske potrebščine in njihovo delo pri pouku. Za nas so pripravili pevski nastop in nas povabili, da zapojemo skupaj. Vsak prvošolec si je nato izbral enega izmed otrok iz vrtca in mu razkazal vse kar jih je zanimalo, za tem pa je sledila skupna igra na blazini. Otroke je v šolski knjižnici sprejela knjižničarka Majda Ilc Hussein z dvema tretješolcema. Razkazali so nam knjižnico, nam povedali nekaj pravil, ki veljajo v njej, nato pa smo prisluhnili dvema pravljicama o medvedkih. Zadnji del obiska pa je bil namenjen ogledu šolske kuhinje z učiteljico Stašo Ivanec in kratek počitek ob skodelici soka iz šolskega avtomata. To je bilo še posebej zabavno.Polni novih vtisov smo se odpravili proti vrtcu, kjer smo še kar nekaj časa skupaj premlevali kako kmalu bo prišel ta čas, ko bodo tudi oni z rumenimi ruticami, torbami na ramah in metuljčki v trebuhu zakorakali čez šolski prag.

Tako je bilo pri Srnicah lepega sončnega popoldneva v oktobru, ko smo starši, otroci in vzgojitelja težko pričakali vlak, ki nas je iz Ribnice kar prehitro pripeljal v Kočevje. A dobro voljo smo mleli že veliko prej, ko smo odštevali dneve. Kako da ne, saj so se nekateri otroci prvič peljali z vlakom. Ko smo prispeli v Kočevje, smo se podali po za mnoge od nas novih poteh do Kočevskega jezera. Tam smo se podružili in okrepčali, nato pa zopet pot pod noge. Ko smo se vrnili nazaj na železniško postajo, so se že prižgale prve zvezdice na nebu in tako smo doživeli tudi nočno vožnjo, ki nam je podarila še poseben žar. Vzgojiteljica Tatjana Merhar

V Tednu otroka smo v oddelku LISIČKE sledili poslanici ZAKAJI IN ZATOJI RADOVEDNOSTI. V dogovoru z ostalimi oddelki zelenega kraka smo teden pričeli s spoznavanjem otrok, vzgojiteljev in igralnic. Zanimalo nas je KDO so otroci v sosednjih igralnicah, KAKŠNE igrače imajo, KDO so njihovi vzgojitelji/ce.  Najprej smo se drug drugemu predstavili v amfiteatru na nastopu Pokaži kaj znaš, nato pa odprli vrata vseh igralnic in raziskovali kotičke, igrače ter spoznavali nove prijatelje. V tem tednu so otroci dobili tudi priložnost, da se preizkusijo v vlogi vzgojitelja in vodijo del dejavnosti v oddelku. Ugotovili so, da ni tako preprosto pridobiti pozornosti vseh otrok hkrati. Ob spodbujanju in nekaj usmeritvah so postajali vse bolj radovedni in neomejeni v svojem razmišljanju ter v radovedne lupe narisali, kaj jih zanima. Svojo radovednost smo skušali zadovoljiti, zato smo se vsak dan odpravili na lov za odgovori in poskušali odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja. Skozi cel teden smo tudi izvajali eksperimente, ki so spodbujali k razmišljanju in vsakič znova so se nam odpirala nova vprašanja KAJ, KAKO in ZAKAJ. >>Zakaj imamo dan in noč?<< so spraševali in izdelali smo model Zemlje, Lune in Sonca, da bi si otroci lažje predstavljali vrtenje Zemlje okrog Sonca. >>Kako nastane papir?<< smo razmišljali in se odločili, da kar sami poskusimo izdelati svojega. Na igrišču smo se igrali s svetlobo in senco ter risali sence živali, ko smo se spraševali >>Kako nastane senca?<<. Fante je zanimalo kako zgradijo vesoljsko ladjo, zato smo se gradnje lotili tudi mi, preko lego izzivov. Ob vsem tem smo se zelo zabavali in se vsakodnevno tudi sproščali  in gibali na svežem zraku ter na senzorni poti. Otroci so imeli v Tednu otroka zelo bogat obogatitveni program, prisluhnili so pevskemu zboru in nastopu šolarjev ter si ogledali zares čudovito predstavo Jaz sem najmočnejši v izvedbi vzgojiteljic gledališke skupine CICI MICI. Radovedni smo bili tudi, kakšne igrače imajo prijatelji doma, zato smo teden končali z igralnim dnevom, kjer je vsak otrok dobil priložnost, da v vrtec prinese svojo najljubšo igračo in jo predstavi in deli s prijatelji. Tako luštno je bilo, da bomo ohranili svojo radovednost še naprej. Tudi vi ne pozabite biti radovedni, ker nekaj drži zagotovo: vsak ZAKAJ ima svoj ZATO, zato pogumno!

… je bila novica, ki nas je pri Lisičkah spodbudila k raziskovanju, kako otrok nastane in se razvija v maminem trebuščku, se rodi in kako raste. Na obisk smo povabili mamico Majo, ki nam je predstavila poklic babice in nas naučila, kako pravilno pestovati in negovati dojenčke.

V preteklih tednih se je pri Medvedkih dogajalo veliko poučnih obogatitvenih dejavnosti. Ko otroci praznujejo rojstni dan, si lahko izberejo poskus ali senzorno igro, ki jo pokažejo ali pa povabijo starše, da predstavijo svoj poklic/hobi. Tako smo si novembra v spremstvu mamice ene izmed deklic ogledali Policijsko postajo Ribnica. Spoznali smo delo policista, njihove prostore in opremo. Izvedeli smo veliko zanimivega in kar nekaj fantov je povedalo, da želijo postati policisti. Nataknili smo si lisice, čelado in neprebojni jopič, pokukali smo tudi v zapor J. V spomin so prejeli kresničko in kartico z različnimi policijskimi motivi. V novo leto pa smo zakorakali v spremstvu vojakov. Obiskal nas je oče ene izmed deklic in nam predstavil poklic vojaka. Pripeljal se je s posebnim vojaškim vozilom, oklepnikom hammerjem. Le kaj bi lahko bilo bolj zanimivega. Otroci so si lahko nataknili posebno čelado z daljnogledom za gledanje ponoči in si na ramena oprtali nahrbtnik, ki je bil še kako velik in težak. Obdarili so nas z vrečkami, v katerih so se skrivali zvezki in pisala. Najbolj zanimiva je bila posebna »fosforjeva« lučka, ki se jo prelomi, da sveti v temi. V znak hrabrosti smo prejeli posebno medaljo »specialne enote«. Obema se za sodelovanje in pridobljene nove izkušnje iskreno zahvaljujemo.

Ena izmed oblik sodelovanja s starši je tudi predstavitev poklica. Tokrat smo s pomočjo dveh očkov, ki opravljata poklic policista, spoznali njihovo delo in pripomočke. Preizkusili smo se v uporabi loparčka, merili hitrost vozil, si ogledali vozila in opazovali uporabo drona, ki nas je tudi poslikal. Aktivno sodelovanje in vključevanje otrok je še dodatno prispevalo k pozornemu  spremljanju in poznavanju poklica. Hvaležni smo tudi za igrico in vse pripomočke, s katerimi so nas opremili policisti za večjo varnost in vidnost v prometu. Zapisala: Katarina Zupančič     

Aprilske sončne dneve smo v skupini popestrili z rolanjem.  Rolali smo vse dni v tednu in v petek bili kar pošteno utrujeni. Otroci so se naučili in preizkusili  v obuvanju in namestitvi opreme, pravilnemu zaustavljanju, padcih, zavojih, proti koncu tedna pa so se na rolerjih igrali tudi preproste igre, premagovali ovire… Pohvala gre prav vsem otrokom in Katji za vztrajnost, motivacijo, aktivnost. Ponosni smo na vsakega posameznika, ki je z veliko volje izpopolnil svoje znanje v rolanju ali pa osvojil prve korake na rolerjih in si tako »prirolal« tudi nalepko za Mali sonček.Zapisala:. Katarina Zupančič

Ali poznate pravljico o Palčiču? Mi smo jo spoznali in se ob njej zelo zabavali in veliko raziskovali. V našem gozdičku smo uživali v zimskih radostih, opazovali, kaj je v gozdu pozimi drugače kot v drugih letnih časih. In glej ga – med vejami in snegom smo našli palčiča in vsak je svojega odnesel v vrtec. Izdelali smo mini gledališče in se s pomočjo figur vživljali v vloge. Spoznali smo družinsko drevo, otroci so skupaj s starši izdelali svoje družinsko drevo. Preizkusili smo tudi kako palčič plava v vodi – vsak je prinesel svojo palico, ki smo jo spustili v Bistrico in opazovali, katera  plava hitreje… To nas je spodbudilo tudi k eksperimentu Kaj plava, kaj se potopi. Bilo je zanimivo in zabavno. Zapisala: Katarina Zupančič 

Preko učenja z raziskovanjem in tematskih delavnic smo v skupini pridobivali informacije o življenju našega največjega pesnika Franceta Prešerna. V ta namen smo si preko interaktivnih vsebin ogledali pesnikovo življenje, delo in kulturo tistega časa. Spoznavali in učili smo se plesa v paru, se sprehodili do Ramorjeve hiše na Kolodvorski ulici, obiskali park kulturnikov v Ribniškem gradu, si iz knjižnice  Miklova hiša izposodili njegova dela, pisali s peresi in tušem ter prisluhnili slovenski himni. Otroci so se še posebej navdušili nad kulturo oblačenja tistega časa, ter nad dejstvom, da je pesnik obiskoval Ribniško osnovno šolo. V zaključku dejavnosti smo obiskali Škrabčevo domačijo, z namenom, da bi otrokom približali življenje tistega časa. Z navedenimi dejavnostmi smo otrokom omogočili neposreden stik s kulturno dediščino, ki jo ohranjajo kulturne ustanove našega kraja, ter s tem razvijali odnos do kulture in kulturne dediščine.   Zapisala: Tina Mate 20220203_1135441-2 cfcf e e afbffffdf

V zimskem času so naši obiski v gozdičku bolj kratkotrajni in redkejši, zato smo gozd prinesli kar v našo igralnico. Uredili smo dva dodatna igralna kotička in za njih ob predlogih otrok z glasovanjem izbrali imeni – »Kotiček medvedova šapa« in »Kotiček v medvedjem brlogu«. V kotičku medvedova šapa se otroci urijo v ročnih spretnostih, saj v lesene deske in kocke s kladivi zabijajo žeblje, uporabljajo klešče, merijo s metrom in z njim označujejo izmerjeno dolžino, vijačijo različne vijake. Ob tem so nastale ptičje hišice, pasti za miši, pručka ter hiša za lutke. Z zanimanjem pa kotiček obiskujejo tudi dekleta in dokazujejo, da so v zabijanju žebljev ravno tako spretna kot dečki. Kotiček »v medvedjem brlogu« pa smo opremili s naravnim gozdnim materialom, ki smo ga nabrali ob jesenskih obiskih gozda. Otroci s lesenimi palčkami oblikujejo črke in številke, palčke ovijajo s volno in jih med seboj povezujejo v različne oblike, s mahom, kamni, želodi, kostanjem ustvarjajo vzorce in zaporedja, manjše kamne pa s pinceto polagajo na različne vzorce izrisane na papirju. Tako se preko naravnih materialom seznanjajo s matematiko ter se urijo v ročnih spretnostih. Spoznali smo, da je v kotičkih dobrodošla medsebojna pomoč in sodelovanje, predvsem pa, da prevladuje timski duh. SKUPINA MEDVEDKI, zapisala Tjaša Turk, dipl. vzg. IMG scaled IMG scaled IMG scaled IMG scaled IMG scaled IMG scaled IMG scaled

Ob rednih obiskih gozda smo spoznali, da je narava vir zdravja, saj nam pomaga krepiti odpornost na naraven in zdrav način. Že v lanskem šolskem letu smo v pomladnem času v našem gozdičku nabirali smrekove vršičke in naredili sirup, ki nam v letošnjem letu pri Medvedkih pomaga, da krepimo odpornost, s sirupom se posladkamo ob čajankah, ki jih redno izvajamo, pogosteje ravno v zimskem času. Domači čaj, ki si ga napravimo pa je mešanica lipe, mete in ameriškega slamnika. Ob čajankah si pripovedujemo dogodivščine, ki jih doživimo ob vsakem obisku gozdička ter kujemo načrte za nadaljnje obiske, ki jih zagotovo ne bo malo.   IMG scaled IMG scaled scaledSKUPINA MEDVEDKI, zapisala Tjaša Turk dipl.vzg.