
Kolesarski dnevi v skupini Zajčki
V treh dneh smo skupina Zajčki v vrtcu uživali v kolesarskih dneh, ki so bili del projekta Mali sonček. Skupaj s policistom smo preverili kolesa, ali so varna in pripravljena na vožnjo. Spoznavali smo pravila varne vožnje in se pogovarjali o pomembnosti čelade. Vozili smo spretnostni poligon, kjer smo pokazali, kako spretno vijugamo med ovirami in varno ustavimo. Na koncu pa smo z veseljem v knjižico Mali sonček nalepili sonček za uspešno opravljeno nalogo. ☀️🚲 Alen Vidervol, dipl.vzg.

Črno-bela zabava v slovo vrtcu
Na prehodu pomladi v poletje smo se na igrišču zbrali na črno-beli zabavi – sproščenem zaključku vrtčevskih let za otroke, ki jeseni stopajo v šolo. V senci krošenj, na odejicah, smo se za trenutek ustavili in pogledali nazaj. Dogodek smo začeli s kozarcem spominov – skupnim zapisom staršev in otrok, polnim misli, vtisov in lepih trenutkov, ki so zaznamovali njihova leta v vrtcu. Kratka, iskrena sporočila so nas spomnila, kako dragoceni so ti prvi koraki otroštva. Sledila je pesmica v slovo – tiho, preprosto, a z močjo, ki se je dotaknila vseh prisotnih. Na koncu je otroke razveselilo še sladko presenečenje in sproščeno druženje pod drevesi, brez razkošja, a z veliko pomena.Vse dobro v šoli in naprej, dragi Medvedkovi. vzgojiteljici skupine Medvedki

Obiskali smo veterinarsko postajo
Veseli smo bili, ko nas je Tobijeva mamica povabila, da obiščemo novo veterinarsko postajo. Pa to ni bil samo obisk. Tam nas je pričakal čisto pravi kužek in lahko smo opazovali, kako poteka pregled pri veterinarju. Spoznali smo ultrazvok, opazovali svoj srček, kosti, pa še operacijo smo se igrali. Res je bilo zanimivo, hvaležni smo in se vsem na veterinarski postaji, ki so nam omogočili obisk in ogled najlepše zahvaljujemo. Obisk je pri otrocih pustil veliko lepih vtisov in tako smo tudi pri nas v Zajčkih pripravili igro – kotičke smo spremenili v veterinarsko postajo in v lekarno, ob igri se zabavamo in vživljamo v različne vloge. Tekst in foto Katarina Zupančič

Pomagajmo
Deželak junak je obiskal tudi Ribnico. Preko pogovora smo tudi našim otrokom predstavili namen obiska, razmišljali smo, česa vse nebi imeli, če nebi imeli denarja in v mošnjiček darovali kovančke. Vemo, da si otroci težko predstavljajo, da nekateri vrstniki res ne morejo na počitnice, ampak če se je vsakega izmed otrok to dejanje dotaknilo samo za »konico mišjega repka«, smo naredili veliko. Katarina Zupančič

Ogled Prirodoslovnega muzeja
Otroci in vzgojiteljice iz skupine Srnice smo se za zaključni izlet odpravili v Ljubljano, v Prirodoslovni muzej. Že ime muzeja nam pove, da je v njem moč videti vsebine iz različnim naravoslovnih področij. Ob vodenju skozi različne dvorane smo se seznanjali s živim in neživim svetom, od pradavnine pa do danes. Ob slikoviti predstavitvi smo doživljali in spoznavali, da naš planet in deželo krasijo in bogatijo najrazličnejša življenjska okolja in živalske vrste. Nad potovanjem med razstavami smo bili tako odrasli kot otroci izjemno navdušeni. Z občudovanjem smo vsrkavali vse zanimivosti, ki jih ponuja muzej in čas nam je prehitro minil. Ob tem smo pridobili nadvse pomembno sporočilo, zakaj in čemu je potrebno varovati naravo in njene naravne danosti. Izlet smo zaključili s sprehodom po mestnem središču ter se polni vtisov vrnili nazaj v Ribnico.

Tkanine in oblačila
Tema, ki nam je dala veliko priložnosti za: – raziskovanje – katera tkanina se hitreje strga, ali gori, katera pa vpije več vode in katera je bolj prosojna in lahko vidimo skozi… ; merjenje in razvrščanje trakov, – Likovno ustvarjanje – kakšna oblačila sem oblečen danes, prerišimo vzorec blaga.. – Razvijanje ročnih spretnosti – igra z gumbi, trakovi, ročno šivanje lutke… In da je bila vsa stvar še bolj zanimiva, smo v igralnico prinesli šivalni stroj. Spoznali smo, kako deluje in vsak otrok je imel možnost, da je prišil svoj izbrani košček blaga s šivalnim strojem. Tako smo ustvarili odejico prijateljstva, ki jo uporabimo za počitek in igro. Tekst: Katarina Zupančič Foto: Vesna Prijatelj

Most povezovanja
Skupina Srnice smo v okviru sodelovanja z OŠ Ribnica gostili učiteljici in učence 1. c razreda. Povabili smo jih na ustvarjalno delavnico, druženje in igro. Po uvodni igri, kjer smo se predstavili drug drugemu je sledilo ustvarjanje božičnih drevesc. V skupinah in pomešani med seboj so otroci posegali po različnih materialih, iz katerih so nastajali praznični okraski. Vsako drevesce je tako počasi dobilo svojo pisano praznično podobo. Otroci so bili med ustvarjanjem aktivni, sodelovalni, sproščeni. Ob pogledu na pestrost in pisano okrašene smrečice je bilo čutiti veselje in zadovoljstvo, saj je h končnemu izdelku svoj delček prispeval prav vsak. Po uspešnem ustvarjanju smo šolarje povabili še na čajanko in igro na prostem. Preživeli smo ustvarjalno, povezovalno in prijetno dopoldne. Dipl. vzg. Maja Žnidaršič

Kaj vse najdemo v gozdu?
Po poletnih počitnicah smo se odpravili v gozdiček, ki smo ga že lani obiskovali, z namenom, da pogledamo, kaj se v tem času dogaja v gozdu. Bili pa smo presenečeni, saj smo namesto gozdnih lepot našli veliko stvari, ki ne sodijo v gozd. Ker nismo imeli zaščitnih rokavic, smo obisk gozda opravili še naslednji dan in imeli pravo čistilno akcijo. Bili smo uspešni in s svojim delom zelo zadovoljni. Zapisala Katarina Zupančič

Pokloni čas, polepšaj dan
Skupno življenje različnih generacij nas povezuje, nam daje zadovoljstvo in prispeva k kvaliteti doživljanja posameznega trenutka, dneva… V tednu otroka smo se v skupini Zajčki pridružili akciji »Pokloni čas, polepšaj dan« in se spomnili starejših ljudi, ki jih dnevno srečujemo na sprehodih. Pogovarjali smo se, kaj delajo starejši, kje rabijo pomoč, kako bi jim lahko polepšali dan… Prebrali in tudi oblikovali smo nekaj misli o starejših in jih zapisali na kartice. Na sprehodu pa smo te kartice podelili med starejše mimoidoče. Prav tako smo pripravili tudi kartice za dedke in babice, ki so jim jih otroci odnesli domov – tudi njim so polepšali dan. Tekst in foto: Katarina Zupančič

Kako nastane knjiga?
V nacionalnem mesecu skupnega branja, smo v naši skupini ustanovili lisjačkov bralni klub. Dogovorili smo se, da bomo v njem prebirali knjige in se o njih pogovarjali. Želimo poiskati različne lokacije, kje je lahko branje zanimivo in zabavno ter jih tudi preizkusiti. Znotraj tega projekta smo ugotovili, da otroci ne vedo kako in kje nastane knjiga, zato smo se odločili, da to raziščemo. Odpravili smo se v bližnjo tiskarno LuArt v Lepovčah, kjer so nam prijazno razkazali prostore in potek do nastanka knjige. Videli smo velike računalnike, še večje stroje in ogromno delavnico, kjer zaposleni pripravljajo vse potrebno. Videli smo, da v tiskarni tiskajo tudi druge reči, ne samo knjige. Sploh za fante je bilo to doživetje nekaj nepozabnega. Ob koncu so nas presenetili z darilci prav za vsakega otroka – zvezek in barvico, v katerega so že v vrtcu narisali svoja doživetja. Hvala vsem zaposlenim v podjetju LuArt, še posebej direktorjema Bojanu Kosu in Luciji Šinkovec, ki sta nama razkazala in razložila celoten potek. Eva Podgorelec, vzgojiteljica

Evropski teden mobilnosti
Evropski teden mobilnosti smo obeležil tudi v skupini Zajčki. Otrokom se je najbolj vtisnil v spomin orientacijski pohod po centru Ribnice. Otroci so sami iskali pot na podlagi fotografij in besedila, ki so ga pridno »prebirali« in prevzemali vodenje skupine. Ob tem smo spoznavali pomembne zgradbe v Ribnici, njihov namen in pridobili kar nekaj novih informacij. Zanimive so bile tudi točke, ob katerih so imeli otroci naloge, za konec pa so se razveselili male pozornosti, ki so jo bili deležni na Zavarovalnici Triglav.

Rolamo
V skupini SRNICE smo izkoristili prijetne jesenske temperature in dopoldanske urice posvetili rolanju za Mali Sonček. Otroci so se najprej privajali na rolerje na travnati površini, kjer so se spoznali z rolersko abecedo. Ko so osvojili osnovne veščine, so pogumno prestopili na asfalt in se seznanili s prvim rolerskim korakom. Z vajami na poligonu so razvijali in krepili svoje rolerske spretnosti ter pridobivali samozavest. Otroci so z veseljem sodelovali, upoštevali navodila vaditeljev in se ob tem odlično zabavali. Ta aktivnost ni le pripomogla k fizičnemu razvoju, temveč je tudi okrepila njihov občutek skupnosti in prijateljstva. Veselimo se nadaljnjih dogodivščin na rolerjih!

Smej , vrisakj, pesmi piskaj…
pravi Kekčeva pesem, katero smo otroci in vzgojiteljice iz skupin SRNICE in LISIČKE veselo prepevali na izletu v Kekčevo deželo. Na izlet smo se odpravili na topel septembrski torek, ko smo jo v jutranjih urah z avtobusom mahnili Kekčevi dogodivščini naproti. V Kranjski Gori smo se z »Bedanc busom« odpeljali na skrivnostno pot. Na gozdnih stezah in gorskih jasah smo srečevali glavne junake, ki so nas popeljali skozi pravljično dogajanje. Prisluhnili smo Bedančevemu smrčanju, in se izogibali njegovemu pohajanju po gozdu. Bolj smo se razveselili Mojce, s katero smo pred Bedancem bežali po skrivni poti, pa tudi Brinclja, ki nas je navdušil s svojo »bajto«, iz katere so se otroci spustili po skrivnem toboganu. Kekec nas je presenetil s spustom po jekleni žici ter skrivnim rovom, skozi katerega večkrat pobegne pred nevarnostjo. Ob koncu nas je pričakala še Teta Pehta, prijazna in polna modrosti. Postregla nas je s čajem iz zdravilnih zelišč in okusnim pecivom. Pred odhodom proti domu, so nas v gostilnici Kosobrin okrepčali s toplim kosilom in sladoledom. Prijetno utrujeni in polni vtisov smo se vrnili nazaj, v popoldanskih urah vrnili nazaj, v našo Ribnico.

Nemške urice v vrtcu
Tako kot že nekaj let so tudi letos v vrtcu potekale Nemške urice. Cilji Nemških uric so zavedanje obstoja tujih jezikov in drugačnosti, pridobivanje posluha za tuj jezik in izgovorjavo tistih glasov, ki jih v materinščini ni, razvoj slušnega razumevanja, pozitivna naravnanost za učenje tujih jezikov ter prepoznavanje in poimenovanje osnovnih nemških besed, ki so jim blizu. V letošnjem šolskem letu je urice obiskovalo 10 otrok iz skupin 5-6. Srečevali smo se tedensko ob sredah. Otroci so se naučili nekaj nemških pesmic, katere smo večinoma spremljali tudi z gibanjem. Spoznali so nekaj osnovnih fraz ter nekaj besedišča. Besedišče smo spoznavali preko lutke Hansa, slikovnega gradiva, gibalnih in didaktičnih iger. Prebirali smo otrokom poznane knjige v nemščini Zverjasec, Zelo lačna gosenica, Kdo se je krtku pokakal na glavo ipd. Praznovali smo rojstne dneve po nemško in vsak je prejel darilce za rojstni dan. Skoraj vedno so otroci reševali didaktične liste s trenutno tematiko, saj so si jih zelo želeli. Otroci so z veseljem obiskovali interesno dejavnost. Naj se veselje za učenje tujih jezikov nadaljuje tudi v šolskem obdobju. Die Grenzen meiner Sprache bedeuten die Grenzen meiner Welt. Tatjana Merhar, vzg. predšol. otrok, prof. nem. jezika

Po poteh močvirskih škratov
Mali plac je čaroben kraj, poln nenavadnih cvetlic in živali. V njem vse brbota, reglja, šumi in žvrgoli. Že tisoče let ga prekriva mah, ki sega globoko v gozd, v kraljestvo močvirskih škratov. In prav tja smo se skupini Medvedki in Srnice v četrtek, 23.5.2024, odpravili na zaključni izlet, saj smo si želeli razvozlati škratove uganke in uničiti urok, ki je vladal v gozdu. Z vodičkama smo se podali v začarani gozd, ki nam je ponujal najrazličnejše zanimivosti- poslušali smo petje ptic in ugotavljali za katero ptico gre, spoznavali rastline in užitne tudi poskusili, poleg tega pa smo z močvirsko beležko na poti zbirali močvirske žige in škratorunske simbole-prav posebne znake škratje pisave, na koncu pa razvozlali čarobni izrek. S pomočjo doživljajskih elementov smo z otroki skozi doživetja odkrivali čudovito naravo, saj se je pravljični svet vseskozi prepletal z resničnimi lepotami narave.

Srnice spoznavamo naš kraj na terenu
Srnice smo vzele pot pod noge in se odpravile raziskovati naš kraj Ribnica na teren. Otroci so znali že veliko povedati o domačem kraju, poznali že veliko inštitucij, a kaj se skriva za njihovimi zidovi, je bila še neznanka. Zato smo potrkali na marsikatera vrata, ki so nam jih prijazno odprli. V gasilnem domu smo si ogledali vso opremo in njihova vozila ter splezali v najvišji tovornjak. V Rokodelskem centru smo si ogledali razstavo in oblikovali iz gline. V knjižnici videli zelo zanimive knjige, od najmanjše do največje,…in imeli pravljično urico. Vstopili smo tudi v šolo, kjer smo si ogledali razred, knjižnico, jedilnico in akvarij na »ta veliki« šoli. V zdravstvenem domu je bilo tudi zanimivo, od reševalnih vozil, laboratorija, ordinacije otroške zdravnice, pa vse do direktorjeve pisarne. Med kolesarjenjem s policistom smo se dogovorili za obisk policijske postaje. Spoznali smo policijsko opremo in tudi kaj poizkusili, vstopili pa tudi v zapor in policijski kombi. V DSO redno zahajamo, kjer se igramo z varovanci, smo pa tudi nastopali. Sedaj tudi vemo, kje najti našega župana Sama Pogorelca, s katerim smo se podružili v njegovih prostorih. Bilo je zanimivo. To naše potepanje po Ribnici je dalo piko na I naši temi in nam pustilo veliko zanimivih, poučnih in zabavnih spominov. Najlepše se zahvaljujemo vsem za prijazen in topel sprejem! Vzg. Tatjana Merhar

Medvedki na obisku v šoli
Vrtec je kraj, kjer se začne magija otroštva, kjer domišljija in učenje rokujeta roko v roki, potem pa pride čas, ko otroci odrastejo, ko vrtec zamenja šola, igralnico učilnica, vzgojitelje učitelji… in čas je za novo poglavje v življenju.Prvi korak na novo pot so otroci naredili, 14.5.2024, ko smo se odpravili na obisk v šolo. Sprejeli sta nas učiteljici 1.c razreda Karin Žnidarčič in Mirjana Kous. Razkazali sta nam garderobo, nato pa njuni učenci tudi razred, šolske potrebščine in njihovo delo pri pouku. Za nas so pripravili pevski nastop in nas povabili, da zapojemo skupaj. Vsak prvošolec si je nato izbral enega izmed otrok iz vrtca in mu razkazal vse kar jih je zanimalo, za tem pa je sledila skupna igra na blazini. Otroke je v šolski knjižnici sprejela knjižničarka Majda Ilc Hussein z dvema tretješolcema. Razkazali so nam knjižnico, nam povedali nekaj pravil, ki veljajo v njej, nato pa smo prisluhnili dvema pravljicama o medvedkih. Zadnji del obiska pa je bil namenjen ogledu šolske kuhinje z učiteljico Stašo Ivanec in kratek počitek ob skodelici soka iz šolskega avtomata. To je bilo še posebej zabavno.Polni novih vtisov smo se odpravili proti vrtcu, kjer smo še kar nekaj časa skupaj premlevali kako kmalu bo prišel ta čas, ko bodo tudi oni z rumenimi ruticami, torbami na ramah in metuljčki v trebuhu zakorakali čez šolski prag.

Zabava z mačkom Reksijem
Petje in ples sta popolna kombinacija za dobro zabavo. S tem razlogom smo se otroci z vzgojitelji skupine Medvedki in Srnice odločili, da sodelujemo v plesnem natečaju Plesnega mesta v sodelovanju s turistično agencijo Relax in glasbeno skupino Čuki. Učenje koreografije in besedila je bilo zelo zabavno in polno smeha… kmalu pa so naši plesni koraki postajali vse bolj usklajeni in točni. Ples smo posneli in ga poslali na natečaj, nato pa je sledilo čakanje… Nekega dne pa smo prejeli sporočilo: Spoštovani vzgojitelji, dragi otroci! Z vašim posnetkom ste bili izbrani za Obisk mačka Reksija z nepozabno plesno zabavo v vašem vrtcu. Veselje v očeh otrok je bilo nepopisno, še toliko večje pa je bilo veselje, ko je prišel dan D. Reksi je otroke skupaj s pevko Clavdio zabaval, z njimi plesal in pel. Pripravil jim je presenečenje in otroci so zares uživali. Hvala maček Reksi za obisk in nepozabno dogodivščino!

Kdo je lovec?
V sodelovanju z očkom enega izmed otrok, ki je lovec smo spoznali kakšno je poslanstvo lovca, njegovo opremo in si od blizu ogledali živalske trofeje…. od malih polhov, večjih lisic in še večjih in mogočnejših medvedov. Biti lovec je vse več kot samo streljati… skrb za živali, hranjenje le teh, usposabljanje na različnih izobraževanjih in opravljeni izpiti ter čut za živa bitja je tisto kar lovca v opremi naredi lovca s srcem. Otroci so z zanimanjem spremljali pripovedovanje različnih lovskih dogodivščin, postavljali najrazličnejša vprašanj in na koncu prejeli še posebno medvedjo medaljo. Hvala za nepozabno dogodivščino.Napisala: Vzg. Anja Cebin

Mi se z vlakom peljemo in dobro voljo meljemo
Tako je bilo pri Srnicah lepega sončnega popoldneva v oktobru, ko smo starši, otroci in vzgojitelja težko pričakali vlak, ki nas je iz Ribnice kar prehitro pripeljal v Kočevje. A dobro voljo smo mleli že veliko prej, ko smo odštevali dneve. Kako da ne, saj so se nekateri otroci prvič peljali z vlakom. Ko smo prispeli v Kočevje, smo se podali po za mnoge od nas novih poteh do Kočevskega jezera. Tam smo se podružili in okrepčali, nato pa zopet pot pod noge. Ko smo se vrnili nazaj na železniško postajo, so se že prižgale prve zvezdice na nebu in tako smo doživeli tudi nočno vožnjo, ki nam je podarila še poseben žar. Vzgojiteljica Tatjana Merhar

Radovednost brez meja
V Tednu otroka smo v oddelku LISIČKE sledili poslanici ZAKAJI IN ZATOJI RADOVEDNOSTI. V dogovoru z ostalimi oddelki zelenega kraka smo teden pričeli s spoznavanjem otrok, vzgojiteljev in igralnic. Zanimalo nas je KDO so otroci v sosednjih igralnicah, KAKŠNE igrače imajo, KDO so njihovi vzgojitelji/ce. Najprej smo se drug drugemu predstavili v amfiteatru na nastopu Pokaži kaj znaš, nato pa odprli vrata vseh igralnic in raziskovali kotičke, igrače ter spoznavali nove prijatelje. V tem tednu so otroci dobili tudi priložnost, da se preizkusijo v vlogi vzgojitelja in vodijo del dejavnosti v oddelku. Ugotovili so, da ni tako preprosto pridobiti pozornosti vseh otrok hkrati. Ob spodbujanju in nekaj usmeritvah so postajali vse bolj radovedni in neomejeni v svojem razmišljanju ter v radovedne lupe narisali, kaj jih zanima. Svojo radovednost smo skušali zadovoljiti, zato smo se vsak dan odpravili na lov za odgovori in poskušali odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja. Skozi cel teden smo tudi izvajali eksperimente, ki so spodbujali k razmišljanju in vsakič znova so se nam odpirala nova vprašanja KAJ, KAKO in ZAKAJ. >>Zakaj imamo dan in noč?<< so spraševali in izdelali smo model Zemlje, Lune in Sonca, da bi si otroci lažje predstavljali vrtenje Zemlje okrog Sonca. >>Kako nastane papir?<< smo razmišljali in se odločili, da kar sami poskusimo izdelati svojega. Na igrišču smo se igrali s svetlobo in senco ter risali sence živali, ko smo se spraševali >>Kako nastane senca?<<. Fante je zanimalo kako zgradijo vesoljsko ladjo, zato smo se gradnje lotili tudi mi, preko lego izzivov. Ob vsem tem smo se zelo zabavali in se vsakodnevno tudi sproščali in gibali na svežem zraku ter na senzorni poti. Otroci so imeli v Tednu otroka zelo bogat obogatitveni program, prisluhnili so pevskemu zboru in nastopu šolarjev ter si ogledali zares čudovito predstavo Jaz sem najmočnejši v izvedbi vzgojiteljic gledališke skupine CICI MICI. Radovedni smo bili tudi, kakšne igrače imajo prijatelji doma, zato smo teden končali z igralnim dnevom, kjer je vsak otrok dobil priložnost, da v vrtec prinese svojo najljubšo igračo in jo predstavi in deli s prijatelji. Tako luštno je bilo, da bomo ohranili svojo radovednost še naprej. Tudi vi ne pozabite biti radovedni, ker nekaj drži zagotovo: vsak ZAKAJ ima svoj ZATO, zato pogumno!

Pustolovščina v Kekčevi deželi
V čudovitem objemu gora je skrit kotiček, kjer živijo neustrašni Kekec, zeliščarka teta Pehta, hudobni Bedanec, modri Brincelj, prijazna in mila Mojca ter preplašeni Rožle. V četrtek, 28.9. 2023 smo se z avtobusom odpeljali otroci in vzgojitelji skupine Medvedki in Srnice. Skozi gozd nas je vodila pot polna presenečenj in pasti. Bili smo neustrašni, saj smo ubogo Mojco rešili iz Bedančeve klete, se spustili skozi Brinceljnov tobogan, na goro Špik smo s skovikanjem sove pregnali Bedanca, na koncu pa smo se okrepčali s Pehtinim kruhom za korajžo in slastnim čajem. S Kekcem smo zapeli pesem. Dogodivščina nam bo za vedno ostala v lepem spominu, saj smo se naučili in spoznali veliko novega. Napisala: dipl. vzg Anja Cebin Foto: strokovni delavci oddelkov

Angleške in nemške urice v vrtcu
V letošnjem šolskem letu so otroci, iz oddelkov 5-6 let, obiskovali interesno dejavnost poučevanja tujega jezika. Izbirali so lahko med angleščino in nemščino. Angleške in nemške urice so potekale enkrat tedensko, v času počitka. Cilj je bil učenje tujega jezika na zanimiv, otrokom prijazen in dostopen način. Otroci so spoznavali tuj jezik preko igre, pravljic in pesmi, ki vzbujajo njihovo zanimanje in radovednost. Igra je njihov svet, zato se v njem počutijo domače in sproščeno. Konec meseca maja pa smo se zbrali na zaključni prireditvi. Otroci, ki so se učili nemško, so nastopali za tiste, iz angleščine, in obratno. Zapeli smo nekaj pesmi, se igrali preproste elementarne igre in gibalno uprizorili eno od pravljic. Upava, da je interesna dejavnost dobra popotnica za nadaljnje učenje tujih jezikov v šoli. Ana in Tatjana

Dobili bomo dojenčka
… je bila novica, ki nas je pri Lisičkah spodbudila k raziskovanju, kako otrok nastane in se razvija v maminem trebuščku, se rodi in kako raste. Na obisk smo povabili mamico Majo, ki nam je predstavila poklic babice in nas naučila, kako pravilno pestovati in negovati dojenčke.

V skupini Medvedki spoznavamo poklic policista in vojaka
V preteklih tednih se je pri Medvedkih dogajalo veliko poučnih obogatitvenih dejavnosti. Ko otroci praznujejo rojstni dan, si lahko izberejo poskus ali senzorno igro, ki jo pokažejo ali pa povabijo starše, da predstavijo svoj poklic/hobi. Tako smo si novembra v spremstvu mamice ene izmed deklic ogledali Policijsko postajo Ribnica. Spoznali smo delo policista, njihove prostore in opremo. Izvedeli smo veliko zanimivega in kar nekaj fantov je povedalo, da želijo postati policisti. Nataknili smo si lisice, čelado in neprebojni jopič, pokukali smo tudi v zapor J. V spomin so prejeli kresničko in kartico z različnimi policijskimi motivi. V novo leto pa smo zakorakali v spremstvu vojakov. Obiskal nas je oče ene izmed deklic in nam predstavil poklic vojaka. Pripeljal se je s posebnim vojaškim vozilom, oklepnikom hammerjem. Le kaj bi lahko bilo bolj zanimivega. Otroci so si lahko nataknili posebno čelado z daljnogledom za gledanje ponoči in si na ramena oprtali nahrbtnik, ki je bil še kako velik in težak. Obdarili so nas z vrečkami, v katerih so se skrivali zvezki in pisala. Najbolj zanimiva je bila posebna »fosforjeva« lučka, ki se jo prelomi, da sveti v temi. V znak hrabrosti smo prejeli posebno medaljo »specialne enote«. Obema se za sodelovanje in pridobljene nove izkušnje iskreno zahvaljujemo.

Po Kekčevih poteh
V tednu otroka smo se otroci in vzgojiteljice iz skupin Ježki in Lisičke odpravili na skupno dogodivščino – na izlet v Kekčevo deželo. Junake iz zgodb o Kekcu in Kekčeve dogodivščine smo spoznavali preko pravljic, filmov in drugih raznolikih dejavnosti. Vsak dan pa smo odštevali dneve do našega izleta. Že vožnja z avtobusom do Kranjske Gore je bila za vse nas posebno doživetje. Tam smo se presedli na poseben avtobus – Bedanc bus, ki nas je odpeljal v Kekčevo deželo. Kje točno se skriva Kekčeva dežela ne vemo, ker del poti ostaja skrivnost za vse. V Kekčevi deželi nas je čakalo toliko dogodivščin – iz Bedančeve koče smo rešili Mojco, na ves glas smo skovikali in pregnali Bedanca, priklicali Kekca, pri Brincljevi koči smo se povzpeli po dvižnem mostu in se spustili po toboganu, se splazili skozi skrivnosten in temačen rov … Dobre volje nam ni manjkalo, poguma pa nam je ob pogledu na Bedanca za trenutek zmanjkalo. Ampak nič zato, teta Pehta nam je pogum vrnila, saj nas je pogostila s pecivom in čajem za korajžo. Preživeli smo čudovit dan, poln novih doživetij. Skupaj smo se imeli lepo.

Frizerski salon »Pri Medvedkih«
V skupini Medvedki letos rojstne dneve otrok praznujemo na drugačen način: otroci v vrtec prinesejo sredstva za senzorno igro ali izvedbo naravoslovnega poskusa. Ena od možnosti pa je tudi »posebno doživetje«, ko starši pripravijo obogatitveno dejavnost in sicer s predstavitvijo poklica, hobija ali kaj drugega, kar bi bilo za otroke zanimivo, po predhodnemu dogovoru. V septembru je praznovala deklica, katere mamica je frizerka. Obiskala nas je v vrtcu, predstavila pripomočke in vse, ki so to želeli, sfrizirala. Deklicam je spletla kitke, fantom pa lase pobarvala z barvnimi spreji. Otroci so bili navdušeni in se že veselijo novih posebnih doživetij. Skupina Medvedki, z vzgojiteljicami Ano, Petro in Tatjano, se lepo zahvaljujemo gospe Ani Poje za predstavitev poklica.

Obisk policistov v skupini Zajčki in Žabice
Ena izmed oblik sodelovanja s starši je tudi predstavitev poklica. Tokrat smo s pomočjo dveh očkov, ki opravljata poklic policista, spoznali njihovo delo in pripomočke. Preizkusili smo se v uporabi loparčka, merili hitrost vozil, si ogledali vozila in opazovali uporabo drona, ki nas je tudi poslikal. Aktivno sodelovanje in vključevanje otrok je še dodatno prispevalo k pozornemu spremljanju in poznavanju poklica. Hvaležni smo tudi za igrico in vse pripomočke, s katerimi so nas opremili policisti za večjo varnost in vidnost v prometu. Zapisala: Katarina Zupančič

Rolanje pri Zajčkih
Aprilske sončne dneve smo v skupini popestrili z rolanjem. Rolali smo vse dni v tednu in v petek bili kar pošteno utrujeni. Otroci so se naučili in preizkusili v obuvanju in namestitvi opreme, pravilnemu zaustavljanju, padcih, zavojih, proti koncu tedna pa so se na rolerjih igrali tudi preproste igre, premagovali ovire… Pohvala gre prav vsem otrokom in Katji za vztrajnost, motivacijo, aktivnost. Ponosni smo na vsakega posameznika, ki je z veliko volje izpopolnil svoje znanje v rolanju ali pa osvojil prve korake na rolerjih in si tako »prirolal« tudi nalepko za Mali sonček.Zapisala:. Katarina Zupančič

Zajčki in Veveričke za čisto in zdravo okolje
Tudi skupini Zajčki in Veveričke smo ugotavljali, da je naše okolje in narava onesnažena. Zato smo z veliko vnemo pobrali smeti okoli vrtca in na vrtčevem parkirišču. Otroci so ugotovili, da so to smeti »odraslih ljudi« (maska, lončki od kave, cigretni ogorki, pločevinka od piva…). Zato predvsem odraslim v poduk – pazimo na okolje in mečimo odpadke v koše za smeti. Poskrbeli smo tudi za naše terase, jih pometli, očistili klopi, stole in mize ter tako pripravili vse potrebno za igro in kosilo zunaj. Veveričke so ga izvedle že kar isti dan, Zajčki pa se še veselimo dne, ko bo to ponovno možno izpeljati. Zapisala: Vzg. Katarina Zupančič

“ZAJČEK NE JEZI SE”
Pri Zajčkih radi štejemo. V ta namen se igramo različne igre in didaktične naloge. Med najbolj priljubljenimi je Človek ne jezi se. Pa ne tisti, ki ga vsi poznamo. Mi smo izdelali igro na tleh kar v vrtčevi avli. In katere figurice smo uporabili? To smo pa kar mi, poglejte si. Zapisala: Katarina Zupančič

DOŽIVLJANJE PRAVLJICE “PALČIČ” PRI ZAJČKIH
Ali poznate pravljico o Palčiču? Mi smo jo spoznali in se ob njej zelo zabavali in veliko raziskovali. V našem gozdičku smo uživali v zimskih radostih, opazovali, kaj je v gozdu pozimi drugače kot v drugih letnih časih. In glej ga – med vejami in snegom smo našli palčiča in vsak je svojega odnesel v vrtec. Izdelali smo mini gledališče in se s pomočjo figur vživljali v vloge. Spoznali smo družinsko drevo, otroci so skupaj s starši izdelali svoje družinsko drevo. Preizkusili smo tudi kako palčič plava v vodi – vsak je prinesel svojo palico, ki smo jo spustili v Bistrico in opazovali, katera plava hitreje… To nas je spodbudilo tudi k eksperimentu Kaj plava, kaj se potopi. Bilo je zanimivo in zabavno. Zapisala: Katarina Zupančič

Čas za kulturo v skupini Srnice
Preko učenja z raziskovanjem in tematskih delavnic smo v skupini pridobivali informacije o življenju našega največjega pesnika Franceta Prešerna. V ta namen smo si preko interaktivnih vsebin ogledali pesnikovo življenje, delo in kulturo tistega časa. Spoznavali in učili smo se plesa v paru, se sprehodili do Ramorjeve hiše na Kolodvorski ulici, obiskali park kulturnikov v Ribniškem gradu, si iz knjižnice Miklova hiša izposodili njegova dela, pisali s peresi in tušem ter prisluhnili slovenski himni. Otroci so se še posebej navdušili nad kulturo oblačenja tistega časa, ter nad dejstvom, da je pesnik obiskoval Ribniško osnovno šolo. V zaključku dejavnosti smo obiskali Škrabčevo domačijo, z namenom, da bi otrokom približali življenje tistega časa. Z navedenimi dejavnostmi smo otrokom omogočili neposreden stik s kulturno dediščino, ki jo ohranjajo kulturne ustanove našega kraja, ter s tem razvijali odnos do kulture in kulturne dediščine. Zapisala: Tina Mate 20220203_1135441-2 cfcf e e afbffffdf

Lisičke in igra s peno
Pri lisičkah smo si zaželeli igre s peno. Vendar nismo šli v trgovino in jo kupili, temveč smo si jo pripravili kar sami. Pri igri smo zelo uživali in se zabavali, kar povedo tudi fotografije. scaled scaled scaled scaled scaled scaled scaled scaled scaled scaled Zapisala: Mateja Urbančič

Zajčki in spoznavanje paličnjakov
Ponudila se nam je priložnost, da dobimo na obisk v skupino paličnjaka. To nam je omogočila Žanova mamica, mi pa smo ji s svojim sodelovanjem in aktivnostmi pomagali pri izdelavi naloge za njen študij. Mnogim otrokom je bil paličnjak neznana, a silno zanimiva žival. Kar srkali so informacije o njem, njegovem življenju in značilnostih, prehrani. Najbolj zanimiva se jim je zdela informacija, da paličnjaku noga lahko odpade, a mu zraste nova. So ugotovili, da tako kot njim zob. Pa še in še. In kdo bi paličnjaka prijel oz. dovolil, da mu pleza po roki? Otroci so bili pogumni, le nekaj otrok je sprva imelo zadržke, a so ti kmalu izzveneli. Paličnjaka smo tudi narisali in ga izdelali ter svoje paličnjake uporabili za primerjavo, kako dolge noge ima in za igro. Domišljija otrok ne pozna meja – tudi ob igri na snegu, ko so našli na tleh paličnjaka (palico) in mu začeli iskati hrano, so mu izdelali bivališče in iskali še majhne paličnjake. Pravi paličnjak pa je v naši igralnici ostal nekaj dni in tako smo imeli možnost opazovanja, stika in prevzeli skrb zanj. Skupina Zajčki, zapisala Vzg. Katarina Zupančič scaled scaled scaled scaled scaled scaled scaled

Gozd v zimskem času malo drugače
V zimskem času so naši obiski v gozdičku bolj kratkotrajni in redkejši, zato smo gozd prinesli kar v našo igralnico. Uredili smo dva dodatna igralna kotička in za njih ob predlogih otrok z glasovanjem izbrali imeni – »Kotiček medvedova šapa« in »Kotiček v medvedjem brlogu«. V kotičku medvedova šapa se otroci urijo v ročnih spretnostih, saj v lesene deske in kocke s kladivi zabijajo žeblje, uporabljajo klešče, merijo s metrom in z njim označujejo izmerjeno dolžino, vijačijo različne vijake. Ob tem so nastale ptičje hišice, pasti za miši, pručka ter hiša za lutke. Z zanimanjem pa kotiček obiskujejo tudi dekleta in dokazujejo, da so v zabijanju žebljev ravno tako spretna kot dečki. Kotiček »v medvedjem brlogu« pa smo opremili s naravnim gozdnim materialom, ki smo ga nabrali ob jesenskih obiskih gozda. Otroci s lesenimi palčkami oblikujejo črke in številke, palčke ovijajo s volno in jih med seboj povezujejo v različne oblike, s mahom, kamni, želodi, kostanjem ustvarjajo vzorce in zaporedja, manjše kamne pa s pinceto polagajo na različne vzorce izrisane na papirju. Tako se preko naravnih materialom seznanjajo s matematiko ter se urijo v ročnih spretnostih. Spoznali smo, da je v kotičkih dobrodošla medsebojna pomoč in sodelovanje, predvsem pa, da prevladuje timski duh. SKUPINA MEDVEDKI, zapisala Tjaša Turk, dipl. vzg. IMG scaled IMG scaled IMG scaled IMG scaled IMG scaled IMG scaled IMG scaled

Ob druženju krepimo zdravje
Ob rednih obiskih gozda smo spoznali, da je narava vir zdravja, saj nam pomaga krepiti odpornost na naraven in zdrav način. Že v lanskem šolskem letu smo v pomladnem času v našem gozdičku nabirali smrekove vršičke in naredili sirup, ki nam v letošnjem letu pri Medvedkih pomaga, da krepimo odpornost, s sirupom se posladkamo ob čajankah, ki jih redno izvajamo, pogosteje ravno v zimskem času. Domači čaj, ki si ga napravimo pa je mešanica lipe, mete in ameriškega slamnika. Ob čajankah si pripovedujemo dogodivščine, ki jih doživimo ob vsakem obisku gozdička ter kujemo načrte za nadaljnje obiske, ki jih zagotovo ne bo malo. IMG scaled IMG scaled scaledSKUPINA MEDVEDKI, zapisala Tjaša Turk dipl.vzg.

ZAJČKI IN NOČNO DOŽIVETJE V VRTCU
V VRTCU JE ZVEČER TEMA, KER NIHČE NI TAM DOMA… Pa je res? O tem smo se prepričali in noč preživeli v vrtcu. Predvsem smo želeli ponuditi otrokom drugačno možnost doživljanja vrtca in pridobiti izkušnje, ki pozitivno vplivajo na samopodobo vsakega posameznika. Pomembne so bile priprave na samo nočitev v vrtcu – od tega, kje bomo spali, kaj bomo prinesli v vrtec, ali nas je česa strah, kaj bomo večerjali, kako se bomo zabavali… Tako so se nam pridružili še tisti otroci, ki so bili sprva odločeni, da noč ne bodo preživeli v vrtcu. Sama nočitev v vrtcu je prinesla veliko veselja, presenečenj in nepozabnih trenutkov, za kar se je potrudili vsak po svojih močeh. Verjemite – bilo je nepozabno in čarobno Zapisala: Katarina Zupančič scaled n scaled scaled scaled scaled scaled scaled scaled scaled