V času, ko svet postaja vedno bolj digitalen, ko tipkanje prekaša pisanje in ko stari poklici izginjajo pod težo industrije in novih tehnologij, postaja ohranjanje kulturne dediščine nujnost – ne le kot spomin, temveč kot živa praksa, vpeta v sodobni vsakdan.

V skupini OVČKE, smo se zato letos posvetili lončarstvu – stari obrti, ki je stoletja prisotna med prebivalci Ribniške doline. Glinena posoda, nekoč vsakdanji predmet v domovih naših prednikov, danes izgublja svojo funkcionalno vlogo. Nadomešča jo porcelan, plastika, steklo. A glina ostaja – kot čutna, topla, prilagodljiva in umetniško živa snov, ki tudi v sodobnem času nosi estetsko in uporabno vrednost.

Otroci so iz gline oblikovali sodobne izdelke – ježke, ki služijo kot držala za svinčnike. S tem smo želeli združiti tradicijo z današnjimi potrebami: ustvarjanje z rokami spodbuja fino motoriko, pisanje in izražanje na papirju pa krepi pismenost – spretnost, ki jo sodobni svet pogosto potiska ob rob.

S tem projektom smo želeli pokazati, da tradicija ni nekaj oddaljenega ali zastarelega. Je del naše identitete. Je zgodba naših prednikov, ki jo pišemo naprej – a na nov način. Tudi lončarji nekoč niso bili zgolj ustvarjalci – bili so prodajalci, inovatorji, oblikovalci. Tudi danes moramo znati tradicijo prepoznati, spoštovati in jo preoblikovati tako, da v njej prepoznamo vrednost za sedanjost.

vzg. Mateja Urbančič