V začetku novembra smo se odločili, da dogajanje v skupini popestrimo z nestrukturiranim materialom. Obrnili smo se na starše, ki so nam z veseljem pomagali in v skupino prinesli veliko odpadnega materiala (kartonske škatle, različne vrste papirja, tulce, plastenke, prazno embalažo itd.).

Nato smo iz polic odstranili vse vrtčeve igrače. Ko so otroci prišli v igralnico, sva opazili njihovo presenečenje in začudenje. Iz njihove govorice telesa je bilo opaziti, »češ, kje so vse naše igrače« Potem smo police v naši igralnici zapolnili z različnim nestrukturiranim materialom. Otroci so hiteli raziskovati, prenašali so škatle, jih zlagali drugo v drugo, v večjih škatlah so si pripravili za sedeti, iz odpadnih tulcev smo si naredili daljnoglede, plastenke smo uporabili za ropotuljice, večje škatle so nam služile kot prevozno sredstvo … Iz večjega kartona pa smo naredili hiško, v katero so se otroci zelo radi skrivali, si notri prinašali raznolik material za igro, radi so kukali skozi okno in se zabavali. Da je bila naša hiška še lepša, smo jo pobarvali in tako urili tudi našo fino motoriko.

Res je, da imajo dandanes otroci na voljo vse mogoče igrače, a najboljše igrače so lahko najbolj enostavni materiali iz vsakdanjega življenja. In to se je izkazalo tudi v naši skupini. Otroci so odkrivali svojo ustvarjalnost in domišljijo ter preko igre pridobivali nove izkušnje.

 

Napisala: Simona Lovšin Vesel                                                                                                                                      Foto: Petra Nosan