»Kje je Kekec? Ali bomo srečali Bedanca? Bo tam tudi Mojca?« Takšna in podobna vprašanja so se 15. septembra podila po glavah otrok iz skupin Lisičke in Zajčki, ko smo se odpravili na prav posebno dogodivščino – v Kekčevo deželo. Pot do Kranjske Gore je minila kot bi mignil. V pričakovanju dogodivščin smo prepevali Kekčevo pesem in nestrpno kukali skozi okna. V Kranjski Gori nas je že čakal »Bedanc bus«, ki nas je po skrivni poti popeljal v čisto pravi svet Kekca, Mojce, Rožleta, Brinceljna, Bedanca in Pehte. Bedanec nam je sprva kar malo pognal strah v kosti, a smo ga s svojim glasnim skovikanjem in sovicami, ki so krasile naše puloverje in jopice, pogumno pregnali. Kekec nas je opogumil in poskrbel, da je bilo strahu kmalu konec, Pehta pa nas je razveselila s svojim slastnim pecivom in toplim čajem. V Kekčevi deželi smo izvedeli veliko zanimivega o življenju nekoč na planini, predvsem pa doživeli čisto pravo pustolovščino, polno smeha, presenečenj in poguma. Na poti domov je večino malih pustolovcev premagal spanec. Morda pa so v sanjah še enkrat srečali Kekca, se podili po planini in pregnali kakšnega Bedanca. Kekčeva dežela je tako ostala polna čarobnih spominov – in kdo ve, morda se tja še kdaj vrnemo!

Zapisala Petra Pajnič