Specialna in rehabilitacijska pedagoginja

Delo vzgojitelja za zgodnjo obravnavo je usmerjeno v podporo predšolskim otrokom s posebnimi potrebami (PP) in otrokom z rizičnimi dejavniki, ki imajo razvojne zaostanke, primanjkljaje ali ovire.

Cilj dela je zagotoviti optimalen razvoj in čim bolj enakovredno vključenost otroka v vrstniško okolje, pri čemer se pomoč nudi na podlagi strokovne diagnostike in ocene potreb. Vzgojitelj za zgodnjo obravnavo je ključen del mreže, ki otroku in družini zagotavlja celostno zgodnjo obravnavo.

V vrtcu je z letošnjim šolskim letom zaposlena vzgojiteljica za zgodnjo obravnavo Ingrid Starc, profesorica defektologije. Pri njej lahko informacije poiščete osebno v modrem kraku v individualni sobi, po telefonu 01 620 93 82, ali po elektronski pošti ingrid.starc@vrtecribnica.si

Dosegljiva je vsak dan med 7.00 in 14.00. uro, oziroma po dogovoru.

Z njo se lahko posvetujete o:

  1. Celostnem razvoju in napredku otroka:
  • Pričakovanem razvoju otroka (razvojne mejnike) in primerjavi z individualnim razvojem.
  • Razvojnih zaostankih ali odstopanjih na posameznih področjih (npr. govor, motorika, socialno-čustveni razvoj).
  • Rednem spremljanju in evalvaciji napredka otroka in doseganju ciljev, zastavljenih v Individualiziranem programu (IP) ali Individualnem načrtu pomoči družini (INPD).
  1. Podpori in spodbujanju razvoja v domačem in vrtčevskem okolju:
  • Spodbujanju šibkih področij skozi močna področja in interese otroka (uporaba igre in vsakdanjih dejavnosti za učenje).
  • Usmerjanju dela z otrokom doma (konkretne strategije, vaje, igre in aktivnosti, ki jih starši lahko vključijo v dnevne rutine).
  • Prilagoditvi igralnega okolja in izbiri ustreznih pripomočkov/igrač za spodbujanje določenih veščin.
  1. Vključevanju v vrtec in socialno-čustvenem področju:
  • Vključevanju in delu otroka v skupini (prilagajanje dejavnosti, podpora pri interakcijah z vrstniki).
  • Socialno-čustvenem razvoju in reševanju specifičnih vedenjskih izzivov ali težav (npr. pri samoregulaciji, ločevanju, navajanju na rutine).
  • Strategijah za krepitev samopodobe, motivacije in samostojnosti otroka.
  1. Komunikaciji in sodelovanju:
  • Informiranosti staršev o otrokovih obravnavah in načinu izvajanja dodatne strokovne pomoči.
  • Krepitvi kompetenc staršev in njihove aktivne vloge pri podpori otroku (staršem se ponuja svetovanje in podpora).
  • Povezovanju in usklajevanju dela med starši, vrtcem in Centrom za zgodnjo obravnavo (CZO) oz. drugimi zunanjimi strokovnjaki (logoped, delovni terapevt, fizioterapevt, psiholog, socialni delavec, pediater).
  1. Organizaciji in prihodnosti:
  • Možnostih nadaljnjega šolanja in postopkih usmerjanja (vloga za usmerjanje, odločanje o prilagojenem programu, znižan normativ, pomoč spremljevalca).
  • Podpori pri prehodu iz vrtca v šolo (informacije, sodelovanje z osnovno šolo).
  • Dodatnih možnostih pomoči in podpore (nevladne organizacije, skupine za samopomoč, drugi viri).

Poudarek v zgodnji obravnavi je na celostnem pristopu, ki vključuje celotno družino, zato je vloga vzgojitelja za zgodno obravnavo pomembna pri svetovanju staršem za delo z otrokom in krepitvi njihovih starševskih kompetenc.

Koristne povezave:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo – Usmerjanje otrok

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami

Razvojna ambulanta Kočevje