
HRVAŠKA-Sledenje na delovnem mestu
V sklopu programa Erasmus+ smo obiskali otroški vrtec Vladimir Nazor v Kastavu pri Opatiji na Hrvaškem. Naš obisk je trajal tri dni in sicer od 15. 1. – 17. 1. 2025. Cilj naše mobilnosti je bil spoznavanje različnih pristopov v predšolski vzgoji, organizacije dela ter vloge strokovnega osebja pri uresničevanju kakovostne vzgojno-izobraževalne prakse. Vrtec Vladimir Nazor je sestavljen iz več enot, ki se med seboj razlikujejo po pristopih in programih, prilagojenih različnim starostnim skupinam otrok. Spoznavali smo delovanje posameznih enot ter opazovali način dela v različnih starostnih skupinah. Vsaka skupina je oblikovana tako, da omogoča optimalne pogoje za otrokov razvoj, upoštevajoč individualne razlike in potrebe. Ena izmed posebnosti vrtca je raznolikost oddelkov, ki nudijo različne pristope k vzgoji in učenju otrok: Športni oddelek, kjer je poudarek na telesni aktivnosti, gibanju in razvoju motoričnih sposobnosti otrok. Gozdni oddelek, kjer otroci preživijo velik del dneva v naravi, kar spodbuja raziskovanje, kreativnost in povezovanje z okoljem. Oddelek z elementi montessori pedagogike z vključevanjem angleškega jezika, ki združuje prednosti montessori pedagogike z učenjem tujega jezika na naraven in igriv način. Mobilnost Erasmus+ nam je omogočila vpogled v inovativne pristope predšolske vzgoje in organizacijo vrtca, kar nam bo v pomoč pri implementaciji novih idej v našem delovnem okolju. Pridobljene izkušnje in znanja bomo uporabili za izboljšanje pedagoškega dela in ustvarjanje še bolj spodbudnega okolja za otroke našega zavoda. Obisk vrtca Vladimir Nazor je bil izjemno poučen in navdihujoč, saj smo se srečali s številnimi dobrimi praksami, ki jih lahko prenesemo v naše lastno vzgojno delo. Projekt mobilnosti zaposlenih Erasmus + KA1 je mednarodni projekt, sofinanciran s sredstvi iz Evropske Unije. Članice ekipe Erasmus+ Kastav

FINSKA-Strukturiran tečaj
Od 2. 6. 2024 do 8. 6. 2024 se je ravnatelj Vrtca Ribnica Andraž Caserman udeležil strukturiranega tečaja v Finskem mestu Ivalo v sklopu projekta Erasmus+. Strukturiran tečaj, z vsebinami gozdne pedagogike in trajnostnih vsebin, je slušateljem iz širne Evrope predstavila ugledna predavateljica Tuovi Ronkainen. V kraju Ivalo prebiva nekaj več kot 3000 prebivalcev, le ta pa se nahaja v občini Inari, ki je prestolnica samijske kulture in je del najsevernejše regije Finske, Laponske. V občini Inari imajo štiri uradne jezike, kraj pa je oddaljen od ruske meje manj kot 50 kilometrov ter sodi v tako imenovan polarni krog. Posebnost polarnega kroga je “polnočno sonce” in “polarna noč”. “Polnočno sonce” ali “polarni dan” je nad obzorjem od 24. maja do 22. julija (70 dni), obdobje neprekinjene dnevne svetlobe pa traja nekoliko dlje. “Polarna noč” je od 28. novembra do 9. januarja (43 dni). V času izvedbe tečaja sonce tudi ponoči ni zašlo, kar pa spanca ni motilo. Poleg seznanjanja s kakovostnimi vsebinami so se slušatelji podali v bližnji muzej in se seznanili s samijsko kulturo, ki je izredno bogata in surova zaradi zahtevnih vremenskih razmer v tem območju tekom leta. Udeleženci strukturiranega tečaja so odšli tudi na obisk v Vrtec Saariselän Päiväkoti, kjer gre za 24 ur in 7 dni v tednu odprt vrtec, kjer je organizirano dnevno, večerno, nočno varstvo in varstvo ob koncu tedna ter predšolska vzgoja za 6-letne otroke. Vzgojiteljice uporabljajo veliko aplikativnega materiala, igralnice so dobro opremljene, otroci pa preživijo precej časa na prostem. Gostoljubnost strokovnih delavk tamkajšnjega zavoda pa je presegla vsa naša pričakovanja. Lahko rečemo, da so Finci narod, ki jih vreme nikakor ne ovira pri vsakdanjem življenju. Pri tem so seveda izjemno dobro opremljeni in zelo odporni. Hkrati so trajnostno naravnani in dajejo poudarek na dvigu ravni lastne kakovosti življenja. Pridobljena znanja in izkušnje ter nove metode dela bomo s pridom uporabljali pri svojem delu v zavodu. Projekt mobilnosti zaposlenih Erasmus + KA1 je mednarodni projekt, sofinanciran s sredstvi iz Evropske Unije.

FINSKA-Sledenje na delovnem mestu
V maju smo se štiri strokovne delavke iz Vrtca Ribnica – Ana Ambrožič, Tatjana Merhar, Maja Žnidaršič in Sandra Pucelj – udeležile mednarodne mobilnosti v sklopu projekta Erasmus+. Obiskale smo vrtec Perttilän päiväkoti v mestu Lohja na Finskem. Finski vrtci so znani po celovitem in trajnostnem pristopu k vzgoji in izobraževanju najmlajših, zato smo se že pred potovanjem veselile vpogleda v njihove inovativne prakse. Vrtec ima sedem oddelkov. V prvem starostnem obdobju (od 9 mesecev do 3 let) je v skupini 12 otrok, v drugem (od 3 do 6 let) pa 21 otrok. V vsakem oddelku so ena vzgojiteljica, dve pomočnici in dodatni delavec za čiščenje in podobno. Vloge in naloge le teh so jasno razdeljene. Otroci se po zajtrku odpravijo na igrišče, kjer prosta igra omogoča sprostitev energije in večjo zbranost pri nadaljnjih vodenih dejavnostih. Prehodi med dejavnostmi in obroki so umirjeni in postopni. Vsak oddelek ima ergonomske pripomočke, kot so vrtljivi stoli in stolčki za obuvanje otrok. Hrup je zmanjšan s protihrupnimi paneli, kar pozitivno vpliva na zdravje in počutje tako otrok kot zaposlenih. Hrano dvakrat tedensko dostavijo v vrtec iz centralne kuhinje v mestu, saj vrtec nima svoje lastne. To hrano pred zaužitjem dokuhajo ali odtajajo. Otroci po vsakem obroku žvečijo ksilitol tablete za zaščito pred zobnim kariesom. Posebnost vrtca je gozdni oddelek. Otroci preživijo štiri ure na dan v naravi, ne glede na vremenske razmere v vseh letnih časih. V gozdu imajo manjšo kočo z ognjiščem, dva lesena stranišča in lopo s sredstvi za igro, orodjem ter drvmi. Pri pripravi drv pomagajo otroci. Po zajtrku se ob 9h odpravijo v gozd, kjer imajo najprej jutranje srečanje. Sledijo vodene dejavnosti, veliko je proste igre v naravnih kotičkih, gradijo iz naravnega materiala, s kladivi zabijajo žeblje, plezajo na drevesa…. V koči so le izjemoma oz. da se ob ognju ogrejejo, ko vladajo ekstremno hladne temperature. Starši otroke vpisujejo v ta oddelek, ker želijo spodbujati ljubezen do narave in pomiriti njihovo nemirnost. Vzgojiteljice uporabljajo slikovna gradiva za opis zaporedja dejavnosti in sistem nagrajevanja pozitivnega vedenja z nalepkami in nematerialnimi nagradami, ki si jih otroci sami izberejo. Finski vrtci z inovativnimi pristopi, trajnostno naravnanostjo in poudarkom na dobrobiti otrok ter zaposlenih ustvarjajo okolje, kjer se otroci celovito razvijajo. Naše senčenje na delovnem mestu nam je omogočilo vpogled v sistem, ki je vzor številnim državam po svetu. Obisk Finske pa nam je omogočil tudi spoznavanje Fincev, njihove kulture, kjer se spoštovanje do narave in vrednote miru prepletajo z vsakdanjim življenjem. Z izmenjavo izkušenj in spoznavanjem novih metod dela smo pridobile dragoceno znanje, ki ga bomo uporabile pri svojem delu z otroki. Projekt mobilnosti zaposlenih Erasmus + KA1 je mednarodni projekt, sofinanciran s sredstvi iz Evropske Unije.

Nizozemska – Sledenje na delovnem mestu
V nedeljo, 7. aprila 2024, se je ekipa treh vzgojiteljic in pomočnice ravnatelja iz Vrtca Ribnica odpravila na mobilnost na Nizozemsko. V decembru je preko projekta Erasmus+ na Dansko že odpotovala ekipa štirih zaposlenih, sedaj smo po nove izkušnje in znanja odšle strokovne delavke vrtca Tjaša Turk, Tina Mate, Eva Podgorelec in Lili Glavonjić. Odšle smo v slikovito mestece Deventer, ki leži dobrih 100 km vzhodneje od glavnega mesta Amsterdam. Tam smo cel teden opravljale senčenje na delovnem mestu, v enotah tamkajšnjega vrtca Sam&ko. Prvi dan smo se spoznale z vodilnimi tega zavoda, kjer so nam na uvodnem sestanku predstavili njihov vrtec in način dela, nekaj pa smo o našem vrtcu povedale tudi same. Že ob ogledu uprave smo presenečene izvedele, da so vse službe združene v enem prostoru (socialna služba, vodstvo DSO, vrtec, šola, specialisti za posebne potrebe, predstavniki zdravstva…). Vse te službe se med seboj veliko povezujejo in učinkovito sodelujejo. Nato smo se podale v prvo enoto, kjer sta nas najbolj presenetili dve opažanji; in sicer, da so otroci v vrtec vključeni že od 3. meseca dalje, saj tamkajšnje mamice zaključijo s porodniškim dopustom prej in da so otroci in zaposleni cel dan obuti v čevlje in se ne preobuvajo v copate. Posledično je higiena v notranjih prostorih veliko slabša. Na teh dveh področjih menimo, da imamo pri nas veliko boljše pogoje. Z veliko radovednostjo smo spraševale in srkale njihov način dela, hkrati pa primerjale kako imamo delo urejeno pri nas. Cilj našega obiska je bil podrobneje spoznati način dela z otroki in družinami drugih narodnosti. Vsak dan smo obiskale drugo enoto, ter ugotovile, da se le-te med seboj kar precej razlikujejo. V predelih, kjer živi veliko tujcev, dajejo več poudarka integraciji in učenju jezika. Največ priseljencev namreč prihaja iz Turčije, Maroka, Eritreje in Ukrajine. Prvo leto vrtec obiskujejo le 4 ure dnevno, 4x tedensko, z namenom, da se naučijo nizozemskega jezika. V učenje jezika v drugih ustanovah so vključeni tudi starši. Nato smo obiskale »zeleno enoto«, kjer dajejo poudarek na bivanju zunaj in v naravi. Posebnost tega vrtca je bila, da imajo otroci možnost počitka v zunanjih bivalnih zabojnikih, kjer počivajo v vsakem vremenu in temperaturah, zato pa potrebujejo tudi soglasje staršev. Ker imajo manj številčne skupine je več možnosti, da se otrok odloča ali bi čas preživljal zunaj v naravnem okolju ali v notranjih prostorih. Igrišča v okolici vrtca so javna, zato so lahko na igrišču tudi zunanji obiskovalci. Igrišča v centru mesta so bolj majhna in skromna, imajo pa veliko zanimivih modelov koles in poganjalcev s katerimi navajajo otroke na mobilnost. Igrišča zelenih enot pa so zelo zelena, poudarek je na igri z različnimi naravnimi materiali, ki jih najdejo v naravi. Upoštevani so elementi vode, zemlje in kamna. Teren je razgiban in poln naravnih izzivov. Na ta način spodbujajo gibalni razvoj otrok, pristen stik z naravo, raziskovalni čut in izkustveno učenje. Njihova filozofija pravi, da če otrok ni umazan, se ni igral. Obiskale smo tudi enoto na kmetiji, kjer so otroci v stiku z naravo in domačimi živalmi. Kmetija je sicer v lasti zasebnikov, vendar močno podprta s strani lokalne skupnosti in občine, pomagajo prostovoljci in posamezniki z donacijami. Kmetija je odprta tudi za druge otroke okoliških vrtcev in šol. Predšolska vzgoja na Nizozemskem poteka od 0 do 4 let, nato pa so otroci vključeni že v osnovno šolo, ki traja od 4 do 13 leta. Imajo različne programe: dnevnega (od 8.30 – 18.00), nekaj urnega (od 8.00 do 12.00) in neke vrste popoldansko varstvo, kamor prihajajo otroci po končali šoli, programov oddelkov s posebnimi potrebami in starejši otroci vrtca. Ta poteka od 14.00 do 18.30 ure. Igra poteka prosto, po kotičkih, veliko bivajo zunaj. Otroci se sami odločajo kje in kako bodo preživeli ta čas. V skupini je do 24 različno starih otrok in dva pedagoška delavca. Zanimivo je, da imajo vsi pedagoški delavci enako izobrazbo in se ne delijo na vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev kot pri nas. Skupine otrok v vrtcu niso stalne, saj otroci ne obiskujejo vrtca 5 dni na teden, ampak je obisk odvisen od zaposlenosti staršev. Presenečene smo bile ob dejstvu, da ženske delajo med 2 in 4 dni na teden, odvisno od plačila, ki ga želijo zaslužiti, vendar nobena ženska ne dela več kot 4 dni na teden, saj je tako zakonsko določeno. Zaposleni, s katerimi smo bile v stiku, so bili z delom in življenjem v tem mestu zadovoljni. Opazile smo, da so pedagoški delavci cenjeni in spoštovani. Dobro sodelujejo z družinami otrok. Nizozemska je znana po kolesarjenju in odlični kolesarski infrastrukturi, kar smo začutile že na poti do naše destinacije. Prvi dan smo na upravi vrtca prejele na izposojo kolesa, s katerimi smo kolesarile na vse lokacije in dodobra spoznale mesto. Urejene kolesarske poti in režim sta nas čisto prevzela in navdihnila, da se kolesa večkrat za prevoz na delo poslužimo tudi v rodni Ribnici. Nizozemci se s kolesi podajajo vsakodnevno v službo in po dnevnih opravkih. Kolesa imajo v vseh možnih oblikah in izpeljankah, z velikimi košarami, prirejene za prevoz več otrok, v vrtcu smo videle celo kolo z električno pomočjo, kjer lahko vzgojitelj prevaža tudi 8 otrok. Soboto smo izkoristile za ogled glavnega mesta Amsterdam, kjer smo obiskale veliko zanimivih muzejev, začutile mestni utrip in izkusile delček njihove kulinarike. Prvič smo se peljale z metrojem in bile navdušene nad različnimi možnostmi hitrega in učinkovitega javnega prevoza. Nizozemce smo doživele kot zelo gostoljubne in prijazne ljudi. Na vsakem koraku so nam pomagali z odgovori na naša vprašanja ali nasveti. Z angleščino ni bilo nikjer težav, saj jo Nizozemci govorijo zelo dobro. Hvaležne smo za izkušnjo, ki nas je obogatila na osebni in profesionalni ravni. Spoznale smo zanimive ljudi s katerimi ohranjamo stike in upamo, da nam kdaj vrnejo obisk. Vse pridobljene izkušnje bomo premišljeno vnašale v naš vrtčevski vsakdan in strokovno delo na več ravneh predšolske vzgoje in izobraževanja. Projekt mobilnosti zaposlenih Erasmus + KA1 je mednarodni projekt, sofinanciran s sredstvi iz Evropske Unije. TEKST IN FOTO: Eva Podgorelec in Tjaša Turk

Danska – Sledenje na delovnem mestu
V mesecu novembru smo se tri strokovne delavke in ravnatelj Vrtca Ribnica, prvič udeležili mobilnosti v sklopu mednarodnega projekta Erasmus+. Mobilnost je potekala na dveh lokacijah vrtcev na Danskem. Ogledali in sodelovali smo v samem vzgojnem procesu gozdnega vrtca Nørreskovens Naturbørnehave v kraju Nordborg. Gozdni vrtec ima tri ogrevane mobilne hišice, ki so locirane v samem središču gozda. Pred vhodom prve mobilne hiške stoji drog z zastavo, ki je bila prvi dan dvignjena, kot simbol dobrodošlice ob našem prvem snidenju. V notranjosti lahko vidimo toaletne prostore, garderobe, kuhinjo, igralni prostor in spalni prostor. Zunanjost ima shrambo z različnimi tehničnimi materiali in pripomočki, po katerih lahko v večini otroci sami posegajo. Zunanje okolje na zemljišču je opremljeno z lesenimi zaboji, ki vsebujejo različne pripomočke in tehnična igralna sredstva, prostorom z lesenim naravnim poligonom, okrog so igrala iz naravnega in odpadnega materiala, lesene mize s klopmi ter kurišče, ki ga uporabljajo vsakodnevno z namenom, da se lahko malo pogrejejo in tudi kaj toplega skuhajo ali spečejo. Gozdni vrtec, kot je ta, običajno daje velik poudarek na aktivnostih v naravnem okolju. Otroci večino časa preživljajo zunaj v gozdu ali naravnem okolju, kar spodbuja njihovo ljubezen do narave in spoznavanja okolja. Otroci se učijo skozi igro, raziskujejo, opazujejo in so v nenehnem stiku z naravo. To spodbuja njihovo ustvarjalnost, samostojnost in razvoj motoričnih spretnosti. Vrtci vzgajajo otroke k spoštovanju do okolja, spodbujanju trajnostne prakse ter jih učijo o pomembnosti ohranjanja narave. Po navadi sledijo bolj sproščenemu urniku, ki omogoča otrokom več svobode in samostojnosti pri raziskovanju okolja. Zelo spodbujajo prosto igro. Gozdni vrtci, kot je Naturebørnehave, so pogosto cenjeni zaradi svojega edinstvenega pristopa k vzgoji otrok ter omogočanja neposrednega stika z naravo. Ta okolja spodbujajo otrokov razvoj na mnogih področjih in prispevajo k oblikovanju trajnostne zavesti že v zgodnjem otroštvu. Za brezskrbno uživanje na prostem imajo otroci primerno opremo. Vsak dan ob prihodu se preoblečejo v zimske kombinezone, saj njihova igra pretežno poteka, v travi, blatu … Ob prosti igri v naravi imajo vsakodnevno na uporabo več vrst orodja, po katerem posegajo otroci sami. Uporabljajo kladiva, žage, nože, klešče in z njimi zelo previdno in spretno ravnajo. Otrokom je v večjem delu dneva prepuščena osebna odločitev o času prehranjevanja in igre. Vzgojitelji gradijo visoko mero zaupanja v otroke in njihove odločitve. Otrokom v gozdnem vrtcu ni zagotovljena prehrana, zato vsakodnevno s seboj prinašajo posode za malico – »Lunch Box«, ki naj bi vsebovali uravnotežen obrok po priporočilu tamkajšnjih strokovnih služb. Samo vzdušje v gozdnem vrtcu je zelo sproščeno in brez časovnih pritiskov in ciljno začrtane rutine ali aktivnosti. Otroci so umirjeni, potrpežljivi, redko pride do konfliktov. Med seboj zelo sodelujejo in se upoštevajo, saj imajo razvito visoko mero strpnosti. Bivanje v notranjosti vrtca poteka le ob izrednih vremenskih razmerah in izhajajoč iz želje otrok, takrat so otrokom na voljo tudi različne didaktične igre, konstruktorji ali druge aktivnosti. Dnevno zakurijo ogenj s katerim poskrbijo, da je otrokom čez dan prijetno, občasno pa pripravijo tudi dodaten obrok, s katerim popestrijo njihov dnevni obrok. Ob našem obisku so nas sladko »pocrkljali« in nam ob kurišču pripravili tradicionalno dansko božično sladico Risalamande, ki je narejena iz riževega pudinga, pomešanega s stepeno smetano, sladkorjem, vaniljo in sesekljanimi mandlji. Običajno jo postrežejo hladno s toplo ali hladno češnjevo omako. Na drugi lokaciji smo si ogledali vrtec Børnegården Nejs v kraju Broager. Vrtec je umeščen v urbano okolje. Prostore in oddelke v vrtcu lahko primerjamo s klasičnim vrtcem pri nas. Sicer ima ta vrtec več manjših prostorov, kjer imajo namensko uporabo prilagojeno za otroško igro, ples, šport … Tudi v tem vrtcu poudarjajo vsakodnevno bivanje na prostem in svobodno ter prosto igro otrok. Na zunanjem delu vrtca imajo relativno veliko igrišče, kjer imajo postavljene visoke grede za pridelavo sadja ali zelenjave, imajo tudi rastlinjak. V enem delu igrišča je postavljen objekt za piknik – »jurček«, ki ima v sredini kurišče, na katerem vsak dan pripravijo delni obrok za popoldansko malico – peka kruha, potičk … Za Dance lahko rečemo, da so okoljsko visoko izobraženi in ozaveščeni. Kljub kratkemu obisku smo lahko občutili njihovo preprostost, odprtost, življenjski slog in trendovski stil Hygge. Hygge je, tako rekoč, tradicija, ki so jo razvili Danci, ustvarja ravnovesje med delom, preživljanjem prostega časa in družino, brez vsakdanjega stresa. Poudarek je predvsem na vzdušju. Hyggelig je občutek pripadnosti in topline, trenutek udobja in zadovoljstva, prijetni občutek, ko ste v družbi z bližnjimi. Ker se zavedamo, da nas tovrstne prakse in izkušnje bogatijo, tako profesionalno kot tudi osebnostno, si bomo prizadevali dobre prakse implementirati v svoje strokovno delo z otroki v našem zavodu. Projekt mobilnosti zaposlenih Erasmus + KA1 je mednarodni projekt, sofinanciran s sredstvi iz Evropske Unije. Diana Merhar, Ines Mutić, Špela Samide Pirnat in Andraž Caserman.